Arhiv za junij 2010

25.6.2010 Pohod po Svarunovi poti

Zjutraj smo se v lepem sončnem jutu zbrali ob 7 uri na startu 14. pohoda po Svarunovi poti, ki ga vsako leto organitira T.D.Škofljica.

SVARUNOVA POT je krožna pohodna pot po večjem delu območja občine Škofljica. Vodi nas po krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj roman Pod svobodnim soncem, ki ga je napisal, ko je župnikoval v Želimljah. Začetek poti je izpod Ruskovega kozolca, poleg osnovne šole Škofljica oziroma 30 m od končne postaje avtobusa 3b. Pot  poteka po gričevnatem svetu do Vrha nad Želimljami,  tam se spusti do Želimelj v dolino Želimeljščice, po kateri se spet vrne na svoje izhodišče. Celotna pot je dolga 23 km, lahko pa jo prehodimo v več krajših odsekih. Obeležena je s kažipoti in Knafeljčevimi markacijami, na pomembnih mestih pa so postavljene informativne table. Pot poteka po obstoječih stezah in poteh, zato ne delajmo škode lastnikom parcel, ki so dobrovoljno privolili v prehod prek njhovega ozemlja. Med potjo se bomo srečevali z večstoletno kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino teh krajev na obrobju Ljubljanskega barja (vir:www.skofljica.info/turisticno-drustvo-skofljica/obvestila ).

Na startu ob prijavi smo dobili čepice, letake z opisom poti, kontrolnih točk in zemljevidom in pa bloke za okrepčilo po koncu poti.  Za to organizator ni pobiral startnine, kot drugod. Postavili so samo škatlo v kateri so zbirali  simbolične prostovoljne prispevke (naše mnenje po koncu je bilo, da bomo drugo leto prispevali več). Vsi udeleženci (člani našega društva) smo bili nad organizacijo prijetno presenečeni, saj nas je na kontrolnih točkah pričakalo okrepčilo  v tekoči (kava, napitki ….) in trdni obliki (razni piškoti,  peciva …..), ki so bila delo članic društva, ki organizira pohod. Pot pa je bila tudi zelo dobro označena, tako da skoraj ni možnosti, da bi se izgubil.

Pot je bila prijetna, saj precejšen del poteka po senci (bil je kar vroč dan) in nima veliko strmih vzponov, tako da je primerna zudi za tiste z manj kondicije. Del poti poteka tudi po območju medveda, ki pa ga žal nismo srečali, smo pa med potjo našli neka “lisičk”.  Na zadnjem delu poti (zadnih 7 km),  pa so celo poskrbeli za prevoz do cilja, za pohodnike, ki so bili že preutrujeni oziroma so imeli kakšne druge težave, saj ta del poti poteka bolj po soncu, a mi te usluge nismo potrebovali. Na cilju so nas še pogostili s klobaso (tako smo porabili blok s starta) in pa nadomestili smo še izgubljeno tekočino s poti. Naša skupinica je bila mnenja da nas bodo naslednje leto zopet videli.

RAZSTAVA SLOVENJ GRADEC 2010

3. RAZSTAVA ROČNIH IN UMETNIŠKIH DEL DRUŠTEV INVALIDOV, ČLANOV ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE, V SLOVENJ GRADCU OD 26.4. DO 23.4.2010

Zveza delovnih invalidov Slovenije, Društvo invalidov Slovenj Gradec in Mestna občina Slovenj Gradec, so organizirali razstavo ročnih in umetniških del.

Na razstavi so svoje izdelke razstavljale tudi naše članice. Z obiskom smo podkrepili trditev, da je razstava tudi prijeten in lep kraj za druženje in medsebojno spoznavanje s člani drugih društev. Ogled zelo lepih in unikatnih izdelkov ročnih del bogati človekovo ustvarjalnost in plemeniti različne načine izražanja človekove identitete.

Iskrene čestitke in zahvala organizatorjem.

 Zapisala: Lenka Perko

Fotografske posnetke so pripravili:

Edita Svečak, Duša Černe, Zdenka Keser, Silva Krištof, Lenka Perko

 

Kopalni dan Izola 12.6.2010

Bila je sobota 12.6.2010, ko smo se opravili proti Izoli na kopalni dan. Vožnja je potekala brez zapletov z vmesnim postankom »na kavici«. V Izoli nas je pričakalo sonce in čudovit dan. Večina članov se je odločilo za kopanje na bazenu, nekaj pogumnih pa kopanje v morju. Po kosilu je bilo veliko več pogumnih in nas je večina plavala v morju. Voda je bila topla. Odhod proti domu smo imeli ob 17.00 uri. Ob povratku domov smo na avtobusu »čebljali«, nekatere pa je premagal spanec.

Zapisala: Jelica Erceg

Vir: www.slovenia.info; Fotograf: Tomo Jeseničnik

Vir: www.slovenia.info; Fotograf: Tomo Jeseničnik

USTVARJALNE DELAVNICE DRUŠTVA

Namen ustvarjalnih delavnic je popestritev življenja invalidov, ponuditi invalidom možnosti za širok izbor pridobivanja novih znanj, lastne ustvarjalnosti, razvijanja novih idej in lastno kreativnost. Želimo, da se invalidi v naši družbi počutijo sproščeno in domov s seboj odnesejo prijeten spomin in željo po nadaljnem druženju.

NOVOLETNE VOŠČILNICE

Pri izdelavi voščilnic imamo možnost izkoristiti veliko domišljije. Spoznavamo različne tehnike in načine dela, kakor tudi uporabljamo različne materiale.

zapisala: Lenka Perko

DELAVNICA »IZDELOVANJE MAKRAMEJEV«

 

DELAVNICE, KI JIH ORGANIZIRA ZVEZA DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE

 

DELAVNICA  »IZDELOVANJE MAKRAMEJEV«, IZOLA 13. – 18.2.2010

 Članica našega društva se je udeležila te delavnice z namenom, da spozna možnosti in različne načine uporabe vrvice, izdela različne vozle, si pripravi viseče stojalo za rože, ali pa izdela lepo sovico, ki ji bo krasila prostor. Svoje znanje sedaj lahko posreduje tudi drugim udeleženkam delavnice ročnih del v društvu. Izdelek – makrame, je bil že razstavljen na razstavi v dvorani, kjer je potekal zbor članov društva in na razstavi ročnih del v Slovenj Gradcu.

Vir slike: spletna stran ZDIS

Vir slike: spletna stran ZDIS

zapisala: Lenka Perko

13.6.2010 Borovničeva pohodna pot

V zelo lepi, sončni nedelji smo se ponovno udeležili pohoda po Borovničevi pohodni poti. Kot ponavadi je bil start Pri Lazarju v Podgradu. Letos je bila zasedba sicer nekoliko manj številčna, smo pa morda tudi zato potrebovali (kljub postankom) manj časa do vrha Janč. Vodja pohoda pa je bil (enako kot lani) Ivan Zaman. Ob poti smo se gostili z borovnicami (posnetki v prilogi) in pa na kmetijah ob poti z dobrimi svežimi jagodami (itd), ki so nas osvežile in nam dale dodatno energijo za pot naprej proti cilju. Na vrhu Janč smo si ogledali razstavo jagod in raznih proizvodov, kjer so jagode vključene (nekatere smo tudi preizkusili). Nato pa smo si v senci šotora opomogli z malicoj in jo malo poplaknili, ter si še malo ogledovali dogajanje na vrhu, kjer se je dogajala tradicionalna Jagodna nedelja.  Čez nekaj časa pa smo se z  avtobusom, ki je prišel po nas na vrh, odpeljali nazaj do Podgrada, kjer smo zjutraj pustili svoje jeklene konjičke. Prijetno utrujeni smo si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo.