Kategorija ‘Pohodi’

Krajši pohod proti Rožniku 9.8.2017

V sredo 9.8.2017 se je zbralo nekaj deklet in se odpravilo na krajši pohod proti Rožniku. Dan je bil čudovit. Prvi postanek naj bi bil že pri Čadu, vendar smo pogumno nadaljevale do vrha. Za nagrado smo pojedle še tople flancate.

Zapis in posnetke prispevala Jelica Erceg

Pohod na Orle 16.4.2016

V soboto 16.4.2016 smo imeli pohod na Orle. Že po prvem naporu smo se vsedli in pojedli nekaj kosov potice ter nadaljevali pot. Dan je bil čudovit. 

 Jelica

 

Vabilo na pohod v soboto 16.4.2016

V soboto bomo imeli pohod na ORLE. Zbor ob 9.00 pri fužinskem gradu. Dan bo lep, pridružite se nam.

Pohod na Veliko Planino 4.7.2015

8 pohodnikov se nas je zbralo v lepem sobotnem jutru 4.7.2015 in se odpravilo na Veliko planino. Iz Kamnika smo se odpeljali proti Veliki planini. Na parkirnem mestu smo pustili avtomobile, se preobuli in oblekli v bolj primerna obuvala in oblačila, se podkrepili in se podali po poti do Velike Planine. Bilo je prijetno in zabavno. Imeli smo nekaj nevšečnosti z pohodnimi čevlji, se vmes tudi zgubili……itd. Vse smo zdržali, se nasmejali in na vse naše dogodivščine ohranili lep spomin. Sklenili smo, da drugo leto izlet ponovimo.

Prispevala: Mojca Hliš

Udeležba v programu ZDIS v Termah Dobrna od 6.4 do 13.4 2014

V letošnjem programu psihosocialne rehabilitacije v otganizaciji ZDIS v Termah Dobrna sta sodelovala tudi 2 člana našega društva. Program je bil zanimiv in tudi časovno zelo napolnjen, da smo si že kar težko našli kakšno urico za obisk bazena. Pričeli smo že ob 7 30 z jutranjo telovadbo, nadaljevali z jogo smeha, nato pa so sledili (odvisno od dneva) pohodi, predavanja, nordijska hoja, športne igra, šprehod po trim stezi itd. zaključevali pa smo z večerjo. Med tem smo si ogledali tudi muzej kulturne dediščine, popili kavico v kavarni, enkrat smo imeli zvečer tombolo in kdor je še imel kaj moči je zaključil z plesom  ob koncu tedna. Prilagamo še nekaj posnetkov s telovadbe, s trim steze in večera v kavarni.

Pohod po Borovničevi poti 12.6.2011

Tudi letos smo se odpravili na vsakoletni pohod po Borovničevi poti, ki se prične v Podgradu pri “Lazarju” in zaključi na Jančah.

Pot je potekala v lepem vremenu po poti ob kateri je raslo lepo število borovnic (kar lahko vidite na posnetkih). Med potjo smo šli tudi mimo nasadov jagod, ki so oddajali čudovit vonj in jagode smo zaduhali, še precej predno smo prišli do njih. Ob poti smo se ustavljali na običajnih točkah, kjer so nam prijazni domačini pripravili manjša okrepčila, in ko smo prispeli pod vrh smo že opazili bližajoče temne oblake in pričele so padati prve kaplje dežja. Na vrhu smo se hitro posedli na na klopi pod streho (šotor) in že se je sprožila močna prava poletna nevihta, ki smo jo ob malici opazovali s suhih sedežev. Naš vsakoletni vodnik na tej poti (g. Zaman) pa nam je kot vsko leto še na plinskem kuhalniku (iz nahrbtnika) skuhal kavico, ki se nam je po malici prav prilegla. Kmalu po tem pa smo se odpeljali z avtobusom v dolino (Podgrad) in se nato odpravili domov do naslednjega pohoda.

Prilagam še nekaj posnetkov.

Pohod ob žici 7.5.2011

Tudi letos se je nekaj članov društva odločilo, da se skupaj odpravimo na tradicionalni POHOD OB ŽICI po poti tovarištva in spominov. V lepem vremenu smo se zbrali ob 6 uri zjutraj na 1. kontrolni točki na Viču in se dogovorili, da bo pač vsak prehodil kolikor zmore. Hodili smo v zmernem tempu in si na stojnicah na kontrolnih točkah privoščili kakšno jabolko, ki so jih organizatorji pripravili za nas udeležence. Pridno pa smo tudi nabirali žige. S številom kilometrov in kontrolnih točk pa  je naša skupina postajala skupinica in se  manjšala, a vseeno smo nekateri prišli do cilja (cel krog) in si tako prislužili spominsko medaljo. Prilagam še par posnetkov:

Ostrovrharjeva pot 1.5.2011

Letos smo se ponovno odpravili na pohod po Ostrovrharjevi poti, ki pa je bil organiziran teden dni kasneje kot prejšna leta. Zato je bil letos (zaradi datuma) poudarek na predavanjih med pohodom posvečen zgodovini delavstva in tovarne Arbo, ki se nahaja na tem področju. Kot ponavadi je to opravilo pripadlo g.Viktorju, ki zna to tako dobro opraviti.  To poleg ostalega koristi tudi tistim z manj kondicije, da pridejo do sape.

Med potjo smo imeli tudi nekaj postaj, kjer smo se osvežili in tudi z vremenom smo imeli srečo, saj nas je  dež ujel, ko smo bili že na cilju, kjer smo se okrepčali in se odšpravili v dolino do prevoznih sredstev. Prilagam še nekaj posnetkov

24. pohod po Levstikovi poti

To soboto smo sodelovali na tradicionalnem 24. pohodu po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Kot ponavadi smo se iz Ljubljane do Litije odpeljali z vlakom, po tem pa preizkusili svojo kondicijo. Letos je bilo za hojo skoraj idealno vreme, saj je bilo oblačno, in ni bilo ne prevroče, ne prehladno, le na vzpetnah je malo zapihalo. Ob poti je bilo dovolj prijaznih domačinov, ki so nudili okrepčila za pohodnike po zmernih cenah in pa našel se je tudi (že tradicionalno) brezplačen čaj. Pot smo letos premagali že v štirih (4) urah, kar je dosedaj naš najboljši čas za prehojen 22 km dolg pohod. Zato pa verjetno tudi za povratek ni bilo potrebno čakati na avtobus, saj je bilo veliko pohodnikov še na poti, ko smo se mi že vračali na železniško postajo v Litiji. Prilagam še nekaj posnetkov s poti. In pa naslednje leto, ko bo na vrsti že 25. jubilejni pohod, bomo spet na isti poti.

25.6.2010 Pohod po Svarunovi poti

Zjutraj smo se v lepem sončnem jutu zbrali ob 7 uri na startu 14. pohoda po Svarunovi poti, ki ga vsako leto organitira T.D.Škofljica.

SVARUNOVA POT je krožna pohodna pot po večjem delu območja občine Škofljica. Vodi nas po krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj roman Pod svobodnim soncem, ki ga je napisal, ko je župnikoval v Želimljah. Začetek poti je izpod Ruskovega kozolca, poleg osnovne šole Škofljica oziroma 30 m od končne postaje avtobusa 3b. Pot  poteka po gričevnatem svetu do Vrha nad Želimljami,  tam se spusti do Želimelj v dolino Želimeljščice, po kateri se spet vrne na svoje izhodišče. Celotna pot je dolga 23 km, lahko pa jo prehodimo v več krajših odsekih. Obeležena je s kažipoti in Knafeljčevimi markacijami, na pomembnih mestih pa so postavljene informativne table. Pot poteka po obstoječih stezah in poteh, zato ne delajmo škode lastnikom parcel, ki so dobrovoljno privolili v prehod prek njhovega ozemlja. Med potjo se bomo srečevali z večstoletno kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino teh krajev na obrobju Ljubljanskega barja (vir:www.skofljica.info/turisticno-drustvo-skofljica/obvestila ).

Na startu ob prijavi smo dobili čepice, letake z opisom poti, kontrolnih točk in zemljevidom in pa bloke za okrepčilo po koncu poti.  Za to organizator ni pobiral startnine, kot drugod. Postavili so samo škatlo v kateri so zbirali  simbolične prostovoljne prispevke (naše mnenje po koncu je bilo, da bomo drugo leto prispevali več). Vsi udeleženci (člani našega društva) smo bili nad organizacijo prijetno presenečeni, saj nas je na kontrolnih točkah pričakalo okrepčilo  v tekoči (kava, napitki ….) in trdni obliki (razni piškoti,  peciva …..), ki so bila delo članic društva, ki organizira pohod. Pot pa je bila tudi zelo dobro označena, tako da skoraj ni možnosti, da bi se izgubil.

Pot je bila prijetna, saj precejšen del poteka po senci (bil je kar vroč dan) in nima veliko strmih vzponov, tako da je primerna zudi za tiste z manj kondicije. Del poti poteka tudi po območju medveda, ki pa ga žal nismo srečali, smo pa med potjo našli neka “lisičk”.  Na zadnjem delu poti (zadnih 7 km),  pa so celo poskrbeli za prevoz do cilja, za pohodnike, ki so bili že preutrujeni oziroma so imeli kakšne druge težave, saj ta del poti poteka bolj po soncu, a mi te usluge nismo potrebovali. Na cilju so nas še pogostili s klobaso (tako smo porabili blok s starta) in pa nadomestili smo še izgubljeno tekočino s poti. Naša skupinica je bila mnenja da nas bodo naslednje leto zopet videli.