Društvo invalidov Ljubljana Bežigrad je invalidska organizacija. Je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nestrankarsko in nepridobitno združenje, v katero se združujejo invalidi zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja svojih posebnih potreb, medsebojne pomoči ter uresničevanja in zastopanja svojih posebnih interesov.

Društvo pri svojem delu upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na področju invalidskega varstva.

• Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov
• Prva osebna in socialna pomoč ter informiranje
• Pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti
• Ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport
• Integriranje invalidov v kulturno in družbeno življenje
• Drugi programi v skladu s statutom in programom društva

Društvo deluje na območju Mestne občine Ljubljana, predvsem četrtnih skupnosti Bežigrad, Črnuče in Posavje ter dela Občine Dol pri Ljubljani, ki spada pod Upravno enoto Ljubljana Bežigrad.

Dejavnost društva je zasnovana na načelu demokratičnosti pri oblikovanju odločitev in samem odločanju ter na načelu prostovoljnosti pri vključevanju v društvo.

Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov društva, društvo omogoča in zagotavlja lažje vključevanje vseh delovnih invalidov ter drugih invalidnih oseb, ki nimajo priznanega statusa delovnega invalida, v delo in programe društva.

Omogoča

• boljše in lažje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje članov in organov društva;
• uresničevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju invalidov;
• socialno pravičnost, enake možnosti in nediskriminacijo, vzpodbujanje za opiranje na lastne moči in sposobnosti;
• spremljanje ekonomskega, zdravstvenega, socialnega in pravnega položaja ter zagotovitev varstva na teh področjih;
• izvajanje posebnih socialnih programov za reševanje problemov;
• razvijanje programov medsebojne pomoči;
• razvijanje športno rekreativne, kulturne in družabne dejavnosti;
• zastopanje interesov pri zadovoljevanju posebnih potreb;
• sodelovanje na domačih in tujih strokovnih posvetovanjih;
• spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s tega področja.

delovne invalide po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in tudi druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti, ki jih pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo in delajo (osebe s telesno okvaro) ter njihove zastopnike.

Društvo je vključeno v ZVEZO DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE za izvajanje enotne socialno – zdravstvene politike in skupno dogovorjenih nalog s področja varstva invalidov v Sloveniji.

Redni član društva lahko postane delovni invalid ali oseba s telesno okvaro v skladu z 2. členom tega statuta, ki ima stalno prebivališče na območju delovanja društva, razen če izrazi željo, postati član tega društva. Redni član društva ne more biti oseba, ki je že redni član drugega društva, ki je član Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Delovni invalid, ki želi postati redni član društva, izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanem statusu delovnega invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; druga telesno prizadeta ali obolela oseba, ki ima telesno okvaro pa izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznani telesni okvari.

Podporni član je lahko vsaka oseba, ki na različne načine podpira delovanje društva, želi pomagati in sodelovati z društvom.

Podporni član ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu društva, smiselno enako kot redni član, nima pa pravice voliti in biti izvoljen v organe društva in koristiti tistih ugodnosti, ki so namenjene samo rednemu članu društva.

Izvršni odbor (izvleček iz statuta)

Izvršni odbor je izvršilni organ zbora članov, ki skrbi za uresničevanje in izvajanje sklepov zbora članov, vodi in usmerja delo društva med dvema sejama zbora članov, zagotavlja materialne pogoje za delovanje društva ter opravlja druge organizacijske in strokovne naloge v skladu s tem statutom za nemoteno delovanje društva.

Izvršni odbor ima predsednika in 6 članov.

Nadzorni odbor (izvleček iz statuta)

Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje društva in nadzoruje uresničevanje sprejetih odločitev zbora članov in izvršnega odbora ter pregleda predlog letnega poročila in sicer predvsem v smislu resničnega prikaza premoženja in poslovanja društva ter poda oceno ali so bili presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena in ciljev društva.

Nadzorni odbor ima 3 člane – predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov.

Častno razsodišče (izvleček iz statuta)

Društvo ima častno razsodišče, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Mandatna doba članov častnega razsodišča je štiri leta. Po preteku mandatne dobe so člani lahko ponovno izvoljeni.

Za svoje delo je častno razsodišče odgovorno in poroča zboru članov.

 Častno razsodišče razsoja o kršitvah članov in članov organov oziroma funkcionarjev društva ter ugotavlja odškodninsko odgovornost člana. Po izvedenem postopku lahko izreče kršitelju z obrazloženim sklepom naslednje ukrepe:

 –          opomin,

–          javni opomin,

–          izključitev iz članstva

Zaradi boljšega in učinkovitejšega reševanja določenih vprašanj ter za sprotno izvajanje nalog izvršnega odbora lahko izvršni odbor imenuje stalna ali začasna delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa imenuje predsednika in člane, določi namen in naloge, morebitne roke za izvedbo nalog, čas trajanja tega telesa in način poročanja.

Člani stalnih delovnih teles so imenovani za čas trajanja mandata članov izvršnega odbora.

Komisije o svojem delu poročajo izvršnemu odboru.

Izvršni odbor glede na potrebe, predvidoma imenuje naslednje stalne komisije:

– za socialne in zdravstvene programe

– za izlete in družabna srečanja

– za šport in rekreacijo

– za informiranje